Problemsko učenje je na študenta osredotočen pristop k poučevanju in učenju, katerega osnova je problem. Ta je grobo ali površno strukturiran z namenom spodbujanja študentov k oblikovanju različnih rešitev. Problemsko učenje se običajno pojavlja v kombinaciji s timsko obliko dela. Izhodiščna točka problemskega poučevanja je nabor scenarijev s problemi, ki spodbujajo študente k samostojnemu raziskovanju in upravljanju s problemom. Predavanja, seminarji, delavnice ali laboratorijske vaje so tako podkrepljene z raziskovanjem in skupinskim delom. S problemskim učenjem študenti ne pridobivajo samo znanja, ampak se urijo v veščinah upravljanja s problemom in se naučijo uporabljati znanja in veščine v praktičnem kontekstu.
Problemsko učenje spodbuja razvoj sposobnosti kritičnega mišljenja, reševanja problemov in razvoj komunikacijskih spretnosti. V literaturi ali primerih dobre prakse iz tujine je pogosto povezano s timskim/skupinskim delom, kjer študenti sodelujejo pri raziskovanju problemske situacije. Pri tem najprej izluščijo primanjkljaje v svojem znanju, spretnostih in trenutnem naboru informacij, ki so potrebne za razreševanje problema. Pri problemskem učenju so pedagoški delavci zgolj motivatorji in usmerjevalci. Prevzamejo vlogo vodnikov, ki spodbujajo in usmerjajo študente k samostojnemu delu in h končni rešitvi
problema.
Vir zgornjega teksta: Strokovna podlaga za PROBLEMSKO UČENJE, Didakt.UM, Univerza v Mariboru