“Okoljska pismenost postaja vse pomembnejša v današnji družbi”: intervju z Natašo Dolenc, raziskovalko in mentorico projekta Učilnica za življenje

Intervju Z Nataso Dolenc

Nataša Dolenc Orbanić je izredna profesorica za didaktiko naravoslovja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Raziskovalno se ukvarja z didaktiko naravoslovja v predšolskem in osnovnošolskem izobraževanju. Posebej se zanima za okoljsko vzgojo in spodbujanje okoljske pismenosti.

Poleg tega daje velik poudarek na pomen odkrivanja napačnih predstav o naravnih pojavih in procesih ter na razvoj ustreznih učnih strategij za preprečevanje pojavljanja napačnih predstav. Sodelovala je pri številnih domačih in mednarodnih projektih. Vodi tudi različne delavnice za vzgojitelje in učitelje ter sodeluje pri pripravi različnih didaktičnih gradiv (osnovnošolski učbeniki in delovni zvezki, interaktivni določevalni ključ za določanje morskih organizmov, gradiva za dijake…) in učnih načrtov. Njeni znanstveni prispevki se osredotočajo predvsem na konstruktivistični pristop pri pouku naravoslovja, izobraževanje v naravi in ​​izobraževanje za trajnostni razvoj, s poudarkom na medpredmetnem povezovanju.

V projektu Učilnica za življenje sodeluje kot raziskovalka in mentorica učiteljem, ki pripravljajo učne scenarije za razredno stopnjo.

Kdo ali kaj te navdihnilo za delo na področju izobraževanja in raziskovanja didaktike naravoslovja, natančneje za delo izredne profesorice na Pedagoški fakulteti UP? In zakaj točno si izbrala področje naravoslovja, okoljske vzgoje in okoljske pismenosti? 

Ko sem se odločala za študij, sem izbrala biologijo, saj me je naravoslovje vedno zanimalo in sem rada raziskovala. Po zaključenem študiju biologije sem dobila ponudbo za delo na Gimnaziji Koper kot profesorica za biologijo in tako se je začela moja pedagoška pot, ki me je vodila do fakultete. Na Pedagoški fakulteti UP sem zaposlena od leta 2003, kjer sem izredna profesorica za področje didaktike naravoslovja. V zadnjem času se pri svojem raziskovalnem delu posvečam tudi vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj, saj menim, da postaja okoljska pismenost vse pomembnejša v današnji družbi. 

 

Je pomembno, da s poučevanjem vsebin o trajnosti in podnebju začnemo že pri tistih najmlajših v predšolskem izobraževanju? Lahko prosim utemeljiš zakaj?

Izobraževanje v predšolskem obdobju temelji na spoznavanju samega sebe, odnosa do drugega, do družbe in do okolja. Učenje o trajnosti in podnebju je v tem obdobju ključno, saj se oblikujejo temelji, na katerih se razvija okoljska pismenosti. Pomembno je, da otrokom v vrtcu omogočimo kakovostno in celostno učenje skozi izkušnje ter tako pripomoremo k bolj poglobljenemu razumevanju okoljskih vsebin in razvijanju znanj ter veščin, potrebnih za trajnostni življenjski slog. 

 

Podnebne vsebine in tematika izobraževanja za trajnost presega učitelje in učiteljice naravoslovja; bi po tvojem mnenju morali gledati širše in učenje za trajnost in podnebje morali vključiti tudi k drugim predmetom oziroma v celoten šolski kurikulum? 

Cilji vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj niso zgolj vezani na varovanje narave oz. naravoslovje, ampak je poudarek še na dveh komponentah, in sicer socialni vključenosti in gospodarski rasti.  Zato bi se moralo vsebine s področja trajnostnosti vključiti k vsem predmetom, s celovitim, interdisciplinarnim pristopom, v katerem je nujno medsebojno povezovanje okoljskih, gospodarskih in socialnih vprašanj. Le tako bomo dosegli celostno pridobivanje znanja, spretnosti in vrednot, potrebnih za trajnostno prihodnost.

 

Učilnica ni vedno prostor med štirimi stenami. Kakovostno učno okolje so tudi okolica šole, vrt, travnik, gozd… Kaj so prednosti izobraževanja zunaj šole in v naravi in zakaj je pomembno, da jih učitelji in učiteljice vključijo v proces izobraževanja?

Učenje v naravi predstavlja spodbudno učno okolje, ki je eden od pomembnih dejavnikov učinkovitega učenja in učne uspešnosti. Z učenjem v naravi spodbujamo raziskovanje, odkrivanje naravoslovnih zakonitosti, radovednost, timsko delo, sodelovanje, krepimo komunikacijske veščine in socialne kompetence, s ciljem doseganja trajnejšega znanja z razumevanjem in motiviranosti za učenje. Pomembno je tudi, da učenci ob izvedbi učnih dejavnosti doživljajo veselje, pridobivajo izkušnje in krepijo socialne interakcije.

Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju 2024

Rdeča nit letošnje konference o ekosocialnem izobraževanju bo izobraževanje in vzgoja za podnebno pravičnost. Konferenca bo potekala v četrtek, 26. septembra 2024 (spletno) in v petek, 27. septembra 2024 (v živo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem).