Pridružite se nam na spletnem srečanju, kjer bodo naše učiteljice in ambasadorke projekta Učilnica za življenje predstavile dobre prakse in projekte s področja izobraževanja za podnebje in trajnost.
Prvo srečanje bo potekalo:
Datum: 13. maj 2024 ob 17.30 uri
Lokacija: Zoom (spletno)
Prijavite se tukaj: prijave na prvo srečanje (13. maj)
Na prvem srečanju bodo svoje projekte in dobre prakse predstavile:
Nataša Frank
Predavanje: Izmenjava semen preko mednarodnega pojekta eTwinning in sodelovanje z bližnjo ekološko kmetijo
Karin Lavin
Predavanje: Suhi zid kot učilnica celostnega spoznavanja
Nataša Frank
Nataša Frank
Sem učiteljica razrednega pouka, ljubiteljica narave, živali, čuječnosti in učiteljica joge in plesa. Od malega sem odraščala v objemu narave, ob gozdu, reki, njivah in travnikih. Zelo rada imam živali, ki so že celo moje življenje moje sopotnice, pa naj so to pes, mačka, želva, ptiči, deževnik, žabe, metulji,… Naredila sem tudi več tečajev za uporabnost divjih rastlin, saj verjamem, da za vsako bolezen rožca raste. Naravi se želim približati, saj smo se od nje zelo oddaljili. Svoje znanje, navdušenje in skrb za naravo in živali prenašam tudi med učence. Sodelujem v projektu eTwinnnig, kjer z učenci spoznavamo domačo naravo in naravo drugih držav. V preteklih letih sem bila v prvem razredu, sedaj pa učim učence petega razreda. V učencih želim spodbuditi empatijo do narave, da bodo globlje razumeli okoljske pojave, probleme, vzroke in načine reševanja. Naš pouk velikokrat izvedemo v naravi, saj imamo to srečo, da stoji naša šola v objemu prekrasnih travnikov in gozdov.
Izmenjava semen preko mednarodnega pojekta eTwinning in sodelovanje z bližnjo ekološko kmetijo
Mladi vrtnarji, učenci 1. razreda OŠ Toneta Tomšiča Knežak smo si v preteklih šolskih letih, preko projekta eTwinning, s šolo iz Slovenije in z dvema iz Francije, izmenjali semena, spoznavali naravo in rastje drugih pokrajin Slovenije in Francije.
ETwinning je skupnost evropskih šol, znotraj katere sodelujoči komunicirajo, ustvarjajo skupne projekte, se izobražujejo in izmenjujejo ideje ter izkušnje. Učenci so dobljena semena posadili, sprva v zabojčke, nato pa na šolski vrt, za njih skrbeli in opazovali. Izmenjevali smo si tudi fotografije bližnje narave, značilno rastje, spoznavali tuj jezik in se veselili srečanja z sodelujočimi preko aplikacije Zoom. Učenci so se zelo veselili dela in zelo lepo skrbeli za rastline. Skupaj z sodelujočima šolama smo naredili tudi igro, kjer učenci spoznavajo rastline in zelenjavo, ter jo poimenujejo v tujem jeziku.
Istočasno pa smo spremljali tudi življenje štirinožnih prijateljev, ki živijo na bližnji ekološki kmetiji Slavec, ki se je razvijala pred našimi očmi. Le 100 m od šole smo tedensko obiskovali slovensko avtohtono vrsto srnaste koze in dalmatinske osličke last imenovane kmetije ter jih opazovali in hranili. Kmetija je sprva imela le nekaj živalic, s pridnostjo, ljubeznijo do narave in vztrajnostjo pa se je razvila v kmetijo, kjer proizvajajo domačo pašto, izdelujejo sladoled iz kozjega in kravjega domačega mleka, sir, skuto, jogurt, prodajajo jajca kokoši, ki so doma na bližnjem travniku, domače maline, med in še veliko domačih izdelkov. Kmetija ima naziv, “Ark središče”, to pomeni, da redijo slovenske tradicionalne in avtohtone pasme živali.Tako se po njihovih pašnikih sprehajajo ne le slovenske srnaste, pač pa tudi drežniške koze, poleg njih pa še bovške ovce. Poleg koz tu domujejo tudi krave pasme cikasto govedo, pa najštevilčnejša družina – kranjska sivka in kokoši štajerke.
Gospodar Gregor je leta 2021 postal tudi »inovativni mladi kmet« in evropsko nagrado za mlade kmete, in sicer za “najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območij”.
Karin Lavin
Suhi zid kot učilnica celostnega samospoznavanja
Vključevanje dediščine v poučevanje z vajami čuječnosti in senzibilizacije omogoča pristen stik in povezanost s pokrajino ter spodbuja individualno ustvarjalnost otrok ob vrednotenju dediščine in skrbi za ohranjanje okolja.
Izobraževanje za učitelje na temo pedagogike kulturne dediščine – novosti v pristopu:
- Uvajanje celostnega učenja – razvijanje racionalnega in intuitivnega mišljenja po modelu »razmišljam – čutim – ustvarjam«.
- Ekosocialno izobraževanje: navajanje mladih na vseživljenjsko učenje v smislu iskanja znanj; učitelj v vlogi facilitatorja učenja za trajnost.
- Uporaba sodobnih pristopov pedagogike, ki temeljijo na izkustvenem učenju in novih spoznanjih nevroznanosti.
- Uporaba vaj čuječnosti in senzibilizacije do okolja.
- Razvijanje osebnih potencialov in ustvarjalnosti.
- Pedagogika kulturne dediščine – povezovanje dediščine bližnjega okolja z obveznimi učnimi vsebinami.
- Uvajanje poučevanja v odprtem učnem okolju – dediščina kot učilnica na prostem.
- Vrednote za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost: vzpostavljanje poglobljenega, sodelovalnega odnosa z okoljem.
KAMENTON – celodnevna akcija popravila suhega zidu za otroke kraških šol z obeh strani meje
Od prvih obnov suhih zidov v bližini šol smo v Partnerstvu kraške suhozidne gradnje nadaljevali z odmevnimi celodnevnimi akcijami popravil suhih zidov, ki smo jih poimenovali KAMENTON. Ime izhaja iz maratona, ker akcije trajajo ves dan. In ker so kamni težki in je to za otroke velik dogodek, ga pišemo z velikimi črkami. Nanje se v enem dnevu v dveurnih presledkih v manjših skupinah, ki popravljajo suhi zid pod mentorstvom nosilcev in praktikov suhozidne gradnje, zvrsti tudi sto otrok s Krasa, iz šol in vrtcev z obeh strani meje.
Zid hkrati obnavlja petnajst otrok. Z začetnimi vajami čuječnosti in senzibilizacije se povežejo s seboj in pokrajino. Občutijo kamen in se vživijo v mrežo suhih zidov, ki prepreda pokrajino. Po kratki razlagi in razgovoru o vrstah in pomenu suhih zidov začnejo z obnovo. Osnove skladanja jim pojasnijo nosilci veščine suhozidne gradnje in drugi praktiki. Vsak od njih skrbi za mentorstvo petim otrokom, jih sproti usmerja in jim pomaga pri gradnji.
Najmlajši pomagajo pri nabiranju drobirja v vedra, s katerim zapolnimo sredino zidu. Starši pri tem pomagajo, če že imajo izkušnje in potrebno znanje, ali pa se tudi sami učijo. Vedno skušamo vključiti še domačine iz kraja, kjer poteka KAMENTON.
Pri gradnji sodelujejo tudi starši, ki otroke pripeljejo na prizorišče, saj je pomembno, da tudi oni spoznajo delo otrok na delavnici, jih s tem bolje razumejo in podprejo. Na delavnici se seznanijo z osnovami popravila kraških suhih zidov in pomenom dediščine, kar pripomore k ozaveščenosti v odrasli populaciji.
Karin Lavin
Akademska slikarka, ki deluje na področju pedagogike kulturne dediščine, kreativne pristope s področja umetnosti širi v različne oblike družbenega delovanja: vodenje izobraževanj, osveščanje o pomenu dediščine in njeno vključevanje v poučevanje ter oblike trajnostnega razvoja.
Vodi in sodeluje v projektih okoljske in družbene angažiranosti s področja celostne obravnave pokrajine in človeka, ki udeležencem omogočajo ustvarjalno udejstvovanje in subtilno doživljanje krajine. V projektih nastajajo rezultati od novih učnih metod do prostorskih ureditev v obliki igral in učilnic na prostem ter programov doživljajskega turizma. Na področju pedagogike kulturne dediščine razvija pristope, ki obvezne učne vsebine obravnavajo skozi dediščino bližnjega okolja vrtcev in šol ter tako prispevajo k prepoznavanju lokalne identitete in vrednotenju dediščine ter povezanosti mladih z domačim okoljem. K obravnavi vsebin dediščine pristopa celostno z občutenjem, raziskovanjem in ustvarjalnostjo ter s tem udeležence izobraževanj navaja na poglobljen odnos do okolja in razvijanje osebnih potencialov.
Svoje delo predstavlja na razstavah in v knjigah ter drugih publikacijah, kot so Ustvarjamo igre iz dediščine (2013), Gozd in podeželje – odprto učno okolje mladih (2015), Dediščina in učenje z občutenjem (2017), Gozd in inteligenca narave (2018), Odprto učno okolje za vse generacije (2020), Suhi zid kot učilnica na prostem (2021).
Ministrstvo za kulturo jo je v letu 2018, ki sta ga Svet Evrope in Evropska komisija proglasila za leto kulturne dediščine, imenovalo za ambasadorko kulturno-umetnostne vzgoje.
Več info: www.zvkds.si/sl/elkd
Drugo srečanje bo potekalo:
Datum: 27. maj 2024 ob 17.30 uri
Lokacija: Zoom (spletno)
Prijavite se tukaj: prijave na drugo srečanje (27. maj)
Na drugem srečanju bodo svoje projekte in dobre prakse predstavile:
Petra Peroci
Predavanje: Akvaponika
Katarina Vodopivec Kolar
Predavanje: Predstavitev Erasmus+ ECO-ART
Mateja Lohkar:
Predavanje: Skupnostni vrt in lokalna semenska banka rastlin Dobrepolje
Petra Peroci
Petra Peroci
Mag. Petra Peroci je učiteljica geografije in DKE na OŠ Benedikt. Pri projektu Učilnica za življenje je aktivna v študijski skupini za srednje šole in je ambasadorka projekta. Zaključila je univerzitetni študijski program iz biologije in geografije na FNM, višješolski študijski program Upravljanje podeželja in krajine na VSŠ Ptuj ter znanstveni magisterij s področja biologije na FNM. Izdelala je magistrsko nalogo z naslovom Vključevanje akvaponike v učni proces srednješolskega poklicnega izobraževanja v Sloveniji. Dobrih 15 let je delala kot turistična predstavnica in vodnica na različnih krajih predvsem na Mediteranu, kjer je spoznavala različne kulture in načine življenja. Zanima jo narava, trajnostni vidiki ter spoznavanje novih držav in kultur.
Akvaponika
Akvaponika je kombinacija akvakulture in hidroponike. V krožnem sistemu odpadni produkti iz akvakulture vstopajo v hidroponični del kot hranila za gojenje rastlin. Zaradi težnje po učinkovitejših proizvodnih postopkih, varovanju okolja in zdravju ljudi, je akvaponika prepoznana kot potencial na področju zelenih delovnih mest. Za namen usposabljanja za zelena delovna mesta stroka predlaga prenovo in uvajanje novih izobraževalnih programov za tovrstna delovna mesta. V magistrski nalogi smo raziskali možnost vključevanja akvaponike v učni proces poklicnega izobraževanja. V ta namen smo analizirali kataloge znanj strokovnih modulov srednješolskega poklicnega izobraževanja biotehniških smeri, v Sloveniji za izobraževalne programe: Gospodar na podeželju, Hortikulturni tehnik, Kmetijsko-podjetniški tehnik in Naravovarstveni tehnik. Rezultati analize so izkazali združljivost katalogov znanj s cilji vezanimi na akvaponiko. Razvili smo izobraževalni modul Akvaponika, po vzoru nacionalne poklicne kvalifikacije ter izdelali didaktično osnovo za usvajanje znanj in spretnosti iz akvaponike. Modul Akvapnika smo izvedli pri dijakih 2. letnika izobraževalnega programa Naravovarstveni tehnik. S pred in potestom znanja, testom spretnosti ter evalvacijo izvedenega učnega procesa, smo preverili učinkovitost predlaganih učnih enot na kognitivnem, psihomotoričnem in afektivnem nivoju. Rezultati so izkazali napredek dijakov v usvajanju kognitivnih znanj in spretnosti s pomočjo akvaponike. Učna priprava, ki vsebuje teoretični in praktični del se je izkazala kot primerna. Evalvacija učnega procesa s strani dijakov je bila pozitivno naravnana, dijaki so akvaponiko ocenili kot zanimivo zaradi vključevanja izkustvenega učenja v pouk. Med dijaki srednješolskih poklicnih biotehniških smeri v Sloveniji, smo izvedli anketo, kjer nas je zanimalo poznavanje akvaponike, stališče do hrane pridelane v akvaponiki in izkazovanje zanimanja za uporabo akvaponike v lastnem gospodinjstvu. V anketi je sodelovalo 1049 dijakov, od tega jih je 42,9 % za akvaponiko v preteklosti že slišalo. Rezultati ankete izkazujejo manjše zanimanje dijakov za izbiro modula Akvaponika, predvidevamo, da je to posledica usmerjenosti katalogov znanj za biotehniške smeri k tradicionalni pridelavi hrane. Raziskali smo prisotnost in uporabo akvaponične enote kot učnega pripomočka na območju Slovenije. Izvedli smo intervju z izvajalci, ki so v preteklosti ali še danes izvajajo učni proces s pomočjo akvaponične enote. Rezultati so izkazali pozitivne izkušnje intervjuvancev pri vključevanju akvaponike v učni proces.
Katarina Vodopivec Kolar
Katarina Vodopivec Kolar
Mag. Katarina Vodopivec Kolar je profesorica biologije in naravoslovja ter magistrica antropoloških znanosti. Na OŠ Domžale poučuje naravoslovje, biologijo, gospodinjstvo, okoljsko vzgojo, vodi ekokrožek, sodeluje v okolijskih projektih (ekošola, Erasmus+), sodelovala je v številnih trajnostnih projektih, nazadnje v projektu ZRSS Podnebni cilji in vsebine VITR. Ima tudi veliko mednarodnih izkušenj, saj se je precej izobraževala v okviru Erasmus+ projektov na področju trajnosti ter pouka na prostem. Pri svojem delu izhaja iz celostnega pristopa vključevanja vsebin in aktivnosti trajnostnega razvoja, daje velik poudarek na praktičnem, eksperimentalnem ter predvsem terenskem raziskovanju, saj učenci preko izkustvenega učenja naravo bolje spoznajo in začutijo ter jo tako tudi bolj cenijo.
Z osnovno naravoslovno izobrazbo (prof. bi-ke, nar), nadgrajeno z družboslovno-humanističnim znanstvenim magisterijem iz antropologije, posreduje vrednote VITR in globalnega učenja holistično, z upoštevanjem družbeno-socailnega konteksta, ampak ob poznavanju naravoslovnih zakonitosti ekologije in okoljevarstva.
Predstavitev Erasmus+ ECO-ART
Naša šola sodeluje v Erasmus+ projektu ECOART, ki ga koordinira šola na Švedskem v Angelholmu. Projekt je v celoti financiran iz sredstev EU.
Osrednja vsebinska nit projekta je prepletanje ekoloških in trajnostnih vsebin preko umetniškega prikaza in dejavnosti. Na vsaki mobilnosti se bo izvedel EKODAN, ko bodo širši lokalni skupnosti v posamezni državi predstavljene aktivnosti projekta.
Projekt je razdeljen na 3 vsebinske sklope, vsak sklop se bo izvajal eno šolsko leto, v okviru vsakega sklopa bosta izvedeni dve tedenski mobilnosti na eni od partnerskih šol projekta.
Teme so:
1.sklop: ZELENO ZNANJE – (2023/24)
– Švedska – TEMA: diskutiranje učencev o zeleni tematiki, obisk nacionalnega
– Slovenija parka – TEMA: biodiverziteta, varovanje vodnih virov
Aktivnosti: okoljevarstvene delavnice na prostem, umetniške delavnice, predstavitev naravne in kulturne dediščine Domžal in Slovenije, obisk enega naravnega parka.
2.sklop: ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG (2024/25)
– Španija – TEMA: problemi s porabo vodne in električne energije
– Poljska – TEMA: pogovor o reševanju problemov, ki vplivajo na zdravje ljudi
3. sklop: ČISTI SVET (2025/26)
– Grčija – TEMA: problematika transporta in odpadkov
– Poljska – zaključek projekta, predstavitev umetniškega pristopa k obravnavi okoljevsrtvenih tematik.
Na predstavitvi dobre prakse bo podrobneje predstavljeno gostovanje v Sloveniji, ki se bo izvedlo med 22.4. – 26.4.2024 v sodelovanju dveh domžalskih osnovnih šol: Osnovna šola Venclja Perka ter OŠ Domžale, Podružnica Ihan.
Za umetniško predstavo skrbi kulturni center iz Poljske, ki z vsemi učenci iz udeleženih držav pripravi umetniško-plesno predstavo z ekološko temo.
Naša šola je zadolžena za pripravo ekoloških tem: biodiverziteta ter varovanje vodnih virov s poudarkom na aktivnem pouku v zunanjem okolju. Zato bomo udeležencem pripravili različne delavnice: ogled lokalne čistilne naprave in vzorčenje aktivnega blata ter nato mikroskopiranje, ogled in predstavitev učnega občinskega čebelnjaka in čebelarske tradicije, orientacijski tek, ogled lokalne kraške jame, ekskurzijo v Triglavski narodni park z delavnicami na terenu ter iskanje zelenega zaklada v prestolnici.
V projektu želimo učence spodbujati k sistematičnemu, kritičnemu in ustvarjalnemu razmišljanju v lokalnem okolju in na globalni ravni (globalno učenje) o varovanju okolja tudi preko umetniškega ustvarjanja, da bodo v prihodnosti aktivno ukrepali v smer trajnostnega razvoja. Pedagogi imamo neverjetno moč, da z zgledom učence navajamo na pozitivne trajnostne prakse, ki jih želimo internacionalizirati v mednarodnem Erasmus+ projektu.
Mateja Lohkar
Mateja Lohkar
Skupnostni vrt in lokalna semenska banka rastlin Dobrepolje
Toplo dobrodošli in se že veselimo srečanja z vami.