Trajnost je potrebno poučevati celostno: intervju z Nastjo Cotič, raziskovalko in mentorico projekta Učilnica za življenje

Kdo ali kaj te navdihnilo za delo na področju izobraževanja in raziskovanja naravoslovja oz. za delo na Pedagoški fakulteti UP? In zakaj točno si izbrala področje naravoslovja?

Področje naravoslovja me je veselilo že v osnovni šoli in kasneje tudi v srednji šoli. Po zaključenem študiju na Biotehniški fakulteti sem se zaposlila v Centru eksperimentov Koper, kjer sem otrokom spoznanja s področja naravoslovna preko eksperimentov. Poleg tega sem izvajala še naravoslovne delavnice za predšolske in šolske otroke. Prav tukaj sem ugotovila, da si želim naravoslovje povezati z izobraževanjem. Pot sem nadaljevala kot laborantka za naravoslovne predmete na UP PEF ter tam dobila še dodatno potrditev, da me področje izobraževanja zelo zanima. Sedaj, ko pogledam nazaj, menim, da je bila to edina prava odločitev, saj me delo na Pedagoški fakulteti izjemno veseli. Veseli me razgibanost dela ter možnost sodelovanja tudi z zunanjimi deležniki kot so učitelji in vzgojitelji. 

“Trajnost je potrebno razumeti širše. Trajnost je potrebno poučevati celostno. Za to pa je potreben čas in več deležnikov.” Zakaj moramo na trajnost gledati širše in kako jo lahko po tvojem mnenju poučujemo celostno? In kdo so deležniki, ki bi v tem procesu morali biti vključeni? 

Zavedati se moramo, da trajnost ni omejena le na varovanje okolja in zmanjšano onesnaževanje okolja. Velikokrat se namreč zgodi, da trajnost povežemo le z omenjenim, kar seveda je vendar moramo na  trajnost gledati širše. Sem vključujemo vse od odgovorne rabe in proizvodnje, zagotavljanja pravičnosti  in miru do odprave revščine itd. Smiselno bi bilo, da bi trajnost pričeli premišljeno vključevati že v predšolsko obdobje, kjer bi se prepletala z vsemi kurikularnimi področji. Pomembno je, da se trajnost obravnava tudi v šoli, vendar ne samo pri predmetih Spoznavanje okolja in Naravoslovje in tehnika, ampak, da bi jo kakor v predšolskem obdobju tudi tukaj smiselno integrirali v vse predmete. 

Menim pa, da sta besedi trajnost in trajnostni način življenja postali zelo ‘moderni’ in da se ju pogosto uporablja, ker je to pač ‘in’, kaj pa vse stoji za tem, se ne vprašamo. 

V sam proces bi moralo biti vključenih čim več deležnikov, saj je napredek viden le s sodelovanjem in smiselnim vključevanjem – tukaj govorimo vključevanje vzgojiteljev, učiteljev, strokovnega osebja zaposlenega v vrtcu in šoli, občine… Poleg tega bi bilo smiselno vključiti tudi starše, skrbnike.

Kakor je napisano, je za to potreben tudi čas, saj se stvari ne morejo zgoditi čez noč in na silo. 

Nam lahko razložiš kaj je izkustveno učenje in zakaj je za učence in učenke pri pouku naravoslovja in izobraževanja za trajnost tako pomembno? 

Pri izkustvenem učenju ima osrednjo vlogo celovita osebna izkušnja, posameznik pa se iz osebne izkušnje dejansko nekaj nauči. Vsi vemo, da smo se že kot majhni otroci največ naučili, če smo nekaj sami preizkušali. Zapomnili smo si slabe in dobre izkušnje. Zato je izrednega pomena, da tako v vrtcu kakor tudi v šoli otroci stvari preizkušajo. V šoli velikokrat pozabimo, da so učenci še vedno otroci, ki potrebujejo tako igro in izkustvo. Izkustveno naravnan pouk temelji na aktivni vlogi učenca in s tem spodbujamo motivacijo, razvijamo radovednost ter tudi zanimanje za željo po učenju. Učenci pri takem načinu učenja s svojim razmišljanjem pridejo do zaključkov, rešitev in spoznanj, ki so trajnejša in se učencu usidrajo v spomin, vse to ob primernem vodenju in spremljanju učitelja. Poudarila bi, da je izkustveno naravnan pouk pomemben za vsa področja in ne samo za naravoslovje. Pri nravoslovju gre vsekakor za raziskovanje sveta, ki učence obdaja, za spoznavanje snovi, prostora, časa, elektrike, živega sveta, sebe itd. Vse našteto si najbolje in trajneje usidramo v spomin, če raziskujemo, manipuliramo z materialom in s tem pridobivamo izkušanje. Samo s pomočjo Power Point predstavitev vsekakor ne. 

Na Pedagoški fakulteti ste lani gostili prvo Mednarodno konferenco o ekosocialnem izobraževanju. Letos boste gostili že drugo izvedbo, ki se bo osredotočila na izobraževanje in vzgojo za podnebno pravičnost. Zakaj ste se s fakulteto odločili za sodelovanje na projektu Učilnica za življenje in organizacijo konference? 

Napisati moram, da nama je s kolegico izr. prof. dr. Natašo Dolenc Orbanić v ponos, da lahko sodelujemo pri projektu Učilnica za življenje. Projekt obravnava aktualno vsebino, ki se navezuje na trajnost v izobraževanju. V veselje nama je bilo sodelovati z odličnim osnovnošolskimi učiteljicami, ki so pripravile izvirne učne scenariji, ki vključujejo tudi okoljsko problematiko.  Doprinos pri omenjenem projektu so ravno učitelji in njihova želja po spoznavanju novih praks in pristopov k poučevanju in učenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj.

V mesecu septembru bomo na fakulteti skupaj z vodilnim partnerjem projekta Društvo Sončni Grič organizirali že drugo konferenco, ki smo jo naslovili Vzgoja in izobraževanje za podnebno pravičnost, kar je za nas velik izziv. Na fakulteti se tovrstnih konferenc veselimo, saj je konferenca namenjena predvsem učiteljem, ki so za našo družbo nepogrešljivi, saj opravljajo izredno pomemben in plemenit poklic. Upamo, da bo ravno izbrana tematika pritegnila učitelje iz celotne Slovenije, da se konference udeležijo.